Kako zdravi smo v občini Dobrova - Polhov Gradec?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil posodobljene podatke o zdravju v posameznih občinah, tudi v občini Dobrova - Polhov Gradec. Kazalniki na letni ravni ali v večletnih povprečjih vključujejo podatke prvega pandemičnega leta 2020, razen pri novih primerih raka, ki vključujejo podatke leta 2018. Prikaz Zdravje v občini je namenjen pregledu ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem. Okolje, v katerem bivamo in delamo, namreč pomembno vpliva na naše zdravje. S prikazom zdravstvenega stanja želi (NIJZ) spodbuditi aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja. Podatke za vse slovenske občine, dodatne grafične prikaze in definicije kazalnikov najdete na spletni strani http://obcine.nijz.si. Več podatkov o zdravju pa lahko najdete na spletni strani https://podatki.nijz.si. Kaj pa sporočajo podatki za občino Dobrova - Polhov Gradec?

Manj bolniške odsotnosti, manj bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi in večja odzivnost v presejalnih programih

Podatki kažejo, da je bilo v obravnavanem obdobju v naši občini manj bolniške odsotnosti od letnega slovenskega povprečja, ki se nahaja pri 18 dnevih, saj je znašala povprečno 16,4 koledarskih dni. Prav tako je bil delež oseb, ki so prejemala zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka ali sladkorne bolezni, nižji od slovenskega povprečja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je v naši občini znašala 1,0 na 1000 prebivalcev starih med 35 in 74 let, v Sloveniji pa 2,1. Manj je bilo tudi primerov možganske kapi in novih primerov raka dojke v primerjavi s povprečjem preostale Slovenije. Spodbuden podatek pa je tudi to, da je med našimi občani odzivnost v presejalnih programih (npr. v programu Svit in Zora) višja od državnega povprečja.

Kazalniki pa so pokazali tudi to, da je v naši občini nadpovprečno število poškodb v transportnih nezgodah, zlomov kolka pri starejših prebivalcih in pa primerov klopnega meningoencefalitisa.

Kako je pandemija covida-19 vplivala na naše zdravje?

Publikacija Zdravje v občini na kratko povzame tudi posledice pandemije covida-19, saj je – kot navajajo pri NIJZ – ta povzročila ne le globalno zdravstveno krizo, ampak tudi družbeno in gospodarsko stisko.

NIJZ je med decembrom 2020 in decembrom 2021 izvedel vseslovensko raziskavo o vplivu pandemije na življenje ljudi. Ta je pokazala, da je v času pandemije covida-19 prišlo do poslabšanja življenjskega sloga, povečal se je čas preživet pred različnimi zasloni, kar četrtina anketiranih oseb pa je poročala o povišanju svoje telesne mase. Prišlo pa je tudi do zamikov v zdravstvenih obravnavah, zaradi česar lahko ob hkratnem poslabšanju življenjskega sloga pričakujemo poslabšanje kroničnih nenalezljivih bolezni, slabše duševno zdravje prebivalcev in povečano obremenitev zdravstvenega sistema, navajajo pri NIJZ.

Pandemija pa je močno vplivala tudi na duševno zdravje, predvsem zaradi pogostega doživljanja stresa. Kot najpogostejši razlog za stres so anketiranci navajali obremenitve na delovnem mestu, zaskrbljenost zaradi neresničnih informacij glede virusa SARS-CoV-2 in zaskrbljenost zaradi negotove finančne prihodnosti. Raziskava je tako pokazala, da smo se srečevali z znaki pandemske izčrpanosti, ki je bila še posebej prisotna med mlajšimi prebivalci. Zato bo v odpravljanju teh težav ključno vlogo odigralo delovanje na lokalnem nivoju, krepitev promocije zdravega življenjskega sloga in ustvarjanje okolja, ki spodbuja telesno dejavnost in rekreacijo.

Celotna publikacija Zdravje v občini 2022 je na voljo v prilogi.