Informacije glede sprememb OPN: pobude za spremembo namenske rabe sprejemamo do 31. julija 2026

V zadnjem obdobju se veliko občanov obrača na Občino po informacije v zvezi s spremembami prostorskih aktov oziroma spremembo namenske rabe zemljišč. Najpogosteje se vprašanja nanašajo na možnosti in postopke pridobivanja novih zazidljivih zemljišč.

V obdobju od leta 2000 dalje se je zakonodaja na področju urejanja prostora večkrat spremenila. Posledično so se skozi čas spreminjali tudi postopki priprave in sprejemanja prostorskih aktov, ki so postajali vse zahtevnejši in kompleksnejši.

Z namenom boljšega razumevanja postopkov smo pripravili kratek pregled postopka sprememb krovnega prostorskega akta občine – občinskega prostorskega načrta (OPN) – ter podajanja pobud za spremembo namenske rabe zemljišč. Informacije so informativne narave in ne predstavljajo pravno zavezujoče razlage zakonodaje.

Splošne informacije

Postopek priprave in sprejemanja prostorskih aktov občine je zakonsko določen, večfazni in praviloma dolgotrajen. Trenutno ga ureja Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21 s spremembami), ki določa obvezne korake, udeležence in način usklajevanja interesov v prostoru.

V postopku sodelujejo t. i. nosilci urejanja prostora (NUP), ki na podlagi svojih pristojnosti podajajo smernice in mnenja. Ta so v določenih primerih za pripravljavca prostorskega akta zavezujoča. Na podlagi njihovih zahtev ter strokovnih podlag se oblikujejo predlogi sprememb in dopolnitev OPN.

Zaradi usklajevanja različnih javnih in zasebnih interesov občina ne more vnaprej zagotoviti, da bodo vse pobude vključene v prostorski akt. Zagotovljeno pa je, da se pobude obravnavajo v okviru zakonsko določenega postopka in ob upoštevanju strokovnih meril.

Sprememba namenske rabe kmetijskega zemljišča v stavbno

Postopki spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč so posebej regulirani tudi z Zakon o kmetijskih zemljiščih ter usmeritvami pristojnih nosilcev urejanja prostora.

Pri načrtovanju širitev stavbnih zemljišč se praviloma upošteva načelo varstva kmetijskih zemljišč, kar v praksi pogosto pomeni, da je treba zagotavljati ustrezno razmerje med stavbnimi in kmetijskimi zemljišči. V določenih primerih se zato preverja tudi možnost prerazporeditve obstoječih stavbnih zemljišč.

To pomeni, da mora pobudnik poleg predloga spremembe priložiti tudi grafični prikaz nadomestnega zemljišča, kjer se bo izvedla prerazporeditev (tj. kje se bodo nepozidana stavbna zemljišča izvzela).

Nepozidana stavbna zemljišča (ki so po dejanski rabi kmetijska) se lahko praviloma izvzamejo le na robovih naselij, tako da se lahko priključijo večjim sklopom kmetijskih zemljišč. Pri tem je treba upoštevati boniteto zemljišč – ta mora biti primerljiva. Višja kot je boniteta kmetijskega zemljišča, manjša je verjetnost, da bo sprememba namenske rabe dopustna.

Vse spremembe morajo biti usklajene z lastniki zemljišč. Če pobudnik ni lastnik, je treba priložiti pisno soglasje lastnika.

Zakonodaja določa, da se nove poselitve najprej načrtujejo na zemljiščih nekmetijske rabe. Če to ni mogoče, se posega najprej na območja manj kakovostnih kmetijskih zemljišč, šele nato na bolj varovana območja.

V praksi to pomeni, da predlagano nadomestno zemljišče morda ne bo ustrezalo pogojem nosilcev urejanja prostora, zato se lahko ustrezno nadomestno zemljišče poišče tudi drugje v okolici. Posledično lahko sprememba poseže tudi na druga zemljišča, kot jih je predlagal pobudnik.

Pomembno je tudi, da se nove stavbne površine praviloma določajo le na robovih obstoječih naselij. Praviloma se ne vzpostavljajo nova, ločena poselitvena območja, temveč morajo biti ta prostorsko povezana (zvezna).

Poleg Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v postopku sodelujejo tudi drugi nosilci urejanja prostora. Tako lahko npr. Direkcija RS za vode zahteva izdelavo dodatnih strokovnih podlag (npr. geotehničnih ocen) na območjih z ugotovljenimi tveganji, kot so plazovi ali poplave.

Časovnica obravnave pobud

Pobude za spremembo namenske rabe se praviloma zbirajo do začetka postopka sprememb OPN. Zadnji celoviti postopek sprememb OPN, v okviru katerega so se obravnavale pobude, je bil zaključen leta 2018. Pobude, oddane po tem obdobju, bodo obravnavane v naslednjem postopku sprememb OPN.

Občina je pristopila tudi k evidentiranju stavbnih zemljišč in razvojnih stopenj nepozidanih stavbnih zemljišč, ki predstavlja eno izmed podlag za nadaljnje prostorsko načrtovanje.

Začetek naslednjega postopka sprememb OPN je odvisen od priprave vseh potrebnih strokovnih podlag in časovno trenutno še ni natančno določen, okvirno pa se pričakuje v prihodnjih letih.

Občina je že v postopku priprav strokovnih podlag, ki bodo osnova za nadaljnje spremembe OPN. V sklopu priprav strokovnih podlag se bo obravnavalo tudi pobude krajanov. Z namenom učinkovitega, transparentnega in trajnostnega prostorskega načrtovanja krajane obveščamo, da se bodo pobude zbirale do 31. julija 2026.

Občina pobud ne more obravnavati individualno ali prioritetno, prav tako ne more vnaprej napovedati, ali bo posamezna pobuda rešena pozitivno ali negativno, saj je odločitev odvisna od številnih strokovnih in zakonskih pogojev.

Oddaja pobud za spremembo namenske rabe

Vse pobudnike prosimo, da pobude oddajo skladno z navodili, objavljenimi na občinski spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si (zavihek »ZA OBČANE« > »VLOGE IN OBRAZCI« > »Pobuda za spremembo namenske rabe zemljišča« https://www.dobrova-polhovgradec.si/objava/664574 ). Ob oddaji pobude je treba plačati upravno takso. Plačilo takse ne vpliva na odločitev o pobudi. V primeru, da pobuda ni sprejeta, se taksa ne vrača.