Intervju – Matic Bradeško

'' Vsaka tekma je nova priložnost na kateri strmim predvsem k najboljši možni izvedbi''

Matic Bradeško je mlad, talentiran športnik iz Briš pri Polhovem Gradcu in že od mladih let trenita biatlon. V letošnji sezoni pa je prvič tekmoval tudi na tekmah svetovnega pokala.

Koliko let že treniraš biatlon in zakaj si se odločil za ta šport?

Letos bo minilo deset let odkar sem se začel ukvarjati z biatlonom. V ta šport me je privabil bratranec, ki je začel trenirati, nato pa sem se še jaz odločil, da poskusim. Bilo mi je všeč in tako se je začela moja biatlonska pot.

Začel sem na zračni puški, s katero se strelja do 15. leta starosti, kjer gre bolj za zabavo in druženje ter za spoznavanje osnov biatlona. Ti dve leti sta hitro minili in prišel sem v kategorije, kjer se strelja z malokalibersko puško, tam pa se stvari začnejo bolj resno. Tekmovanja so mi bila vedno všeč, tudi sprva, ko na strelišču še nisem bil samozavesten in zanesljiv. Iz leta v leto sem se malo izboljševal in po treh letih sem se uvrstil v mladinsko reprezentanco, naslednje leto pa v B-reprezentanco v kateri sem tudi trenutno. Kot v vsakem športu je tudi v biatlonu veliko vzponov in padcev, veselja in razočaranja. Iz vseh teh trenutkov pa se naučiš nekaj novega kar te skozi čas in izkušnje naredi boljšega tekmovalca.

Prišel si v svetovni pokal v biatlonu. Je bila to tvoja velika želja? Kako se počutiš, ko lahko Slovenijo predstavljaš v svetu?

Tako je. Letos sem prvič štartal v svetovnem pokalu, kar je bila velika želja in tisto za kar treniram - da tekmujem na najvišjem nivoju in iz sebe poskusim iztisniti najboljše nastope. Zastopati Slovenijo mi je zelo pomembno in v čast, a tudi dolžnost, saj vsak športnik želi predstaviti svojo državo v najboljši luči - tako v rezultatskem smislu kot tudi v fair playu.

Kako je vse skupaj izgledalo, ko si dobil priložnost nastopa na tako velikem tekmovanju?

Po uvrstitvi na svetovni pokal sem bil zelo vesel, da bom lahko tekmoval na najvišjem nivoju. To je bilo nekako obrestovanje trdega dela čez celotno leto, a prisotni so bili tudi strah (pred slabim nastopom), dvom (ali sem dovolj dober za ta nivo), in pričakovanja (kakšen rezultat bi lahko dosegel). Otvoritev sezone je gostil švedski Ostersund, prve tekme v novi sezoni pa so bile štafetne preizkušnje, v katerih nisem nastopil, tako da sem imel veliko časa, da sem videl kako stvari potekajo in da sem do moje tekme vedel kaj je kje in kako vse skupaj poteka (v resnici je zelo podoben potek dogodkov pred tekmo na vseh nivojih tekmovanj). Dnevi do tekme so hitro minevali, s tem pa je se je živčnost stopnjevala, a nekako mi je uspelo ostati miren in sproščen. Končno je prišel dan tekme in s tem tudi moj krstni nastop v svetovnem pokalu. Vse je potekalo po načrtih, nastrelitev, ogrevanje, priprava na štart, nato pa stopim na štart in vse skupaj se je začelo. Na progi se nisem počutil najbolje, ni bilo tistega dobrega počutja kot pred sezono, ampak kljub temu sem se na vso moč boril s progo. Na strelišču mi je uspelo ohraniti mirnost in zbranost in pokril sem 18/20 tarč. Ob prihodu v cilj sem bil izmučen, zadovoljen in tudi razočaran zaradi slabšega teka, a led je bil prebit in za prvo tekmo sem bil kar zadovoljen.

Kako se počutiš v ekipi - So te dobro sprejeli?

S sotekmovalci smo se poznali že prej. Skupaj smo imeli kakšne treninge in teste, tako da ni bil tako velik šok. Sicer je bilo prvič, da sem šel na tekme z A-ekipo, tako da je bila to nova izkušnja, a lahko rečem, da so me lepo sprejeli. Seveda so si me fantje privoščili za kakšno šalo, a vse v mejah normale, sem pa od njih dobil tudi nekaj koristnih nasvetov.

S kom v ekipi se najbolje razumeš in kdo ti najbolj pomaga?

Z vsemi se dobro razumem in tudi, če potrebujem pomoč je vedno kdo pripravljen pomagati. Vsi smo dobre volje in radi se malo pohecamo, tako da vzdušje v ekipi je dobro in med nami ni trenj. Skozi celotno leto v B-ekipi pa se najbolje razumem s Tadejem Repnikom, ki je običajno moj cimer na pripravah. Na kolesarske treninge pa grem največkrat z Rujem Grošljem Simićem.

Kakšen odnos imaš z Jakovom Fakom, trenutno najboljšim slovenskim predstavnikom v biatlonu?

Do Jakova imam veliko spoštovanje, saj je najboljši in najizkušenejši slovenski tekmovalec. Vedno analizira vse parametre in išče načine za izboljšave in to občudujem. Kljub temu se druži z nami in nam pove kakšen nasvet, ugotovitev ali kakšno prigodo. Skupaj smo na treningih in tekmah ter ob obrokih, kjer se običajno tudi malo podružimo.

 Kako sploh izgledajo treningi, kjer ne treniraš le teka ali le streljanja, ampak oboje. In moraš biti odličen na obeh področjih?

Glede na zaostanke res ni bilo presežka, a strelski del na svoji debitantski tekmi sem odpravil dobro in to je izhodišče na katerem bo potrebno delati, da dvignem tudi tekaški del, ki je bil običajno moja močnejša plat. Letos pa sem naredil napredek v streljanju, le pozoren moram biti, da ne streljam prehitro, saj se potem hitro zgodi kakšna napaka in posledično zgrešen strel.

Biatlon je zanimiva kombinacija dveh športov, za katera bi na prvi pogled lahko rekli, da nista ravno kompatibilna, a to je tisto kar biatlon naredi tako zahteven, zanimiv in nepredvidljiv. V začetku trenažne sezone (običajno prvi mesec, to je mesec maj) streljanje in kondicijo treniramo ločeno, torej streljamo samo v miru. Nato pa se začnejo treningi, kjer streljamo pod obremenitvijo, torej tečemo ali rolkamo (posebne rolke, ki imitirajo smuči) in nato streljamo. Treningi so raznoliki in vključujejo tek, kolesarjenje, pohode in seveda rolkanje, katerega je največ. Tudi časovno so treningi raznoliki, od kratkih intervalnih treningov do dolgih kolesarskih tur. V biatlonu je raven tekmovanja tako visoka, da če želiš posegati po najvišjih mestih, moraš biti odličen strelec in odličen tekač. Težko pa je reči kaj je bolj pomembno, saj dober tek ti omogoča, da posežeš po najvišjih mestih ob dobrem strelskem izidu, dobro streljanje pa vodi v bolj konstantne dobre rezultate.

 Kaj si želiš za prihodnja leta - cilji, vizija, želje?

V prihodnje si želim, da bi mi uspelo prenesti poletno formo v zimo, torej tekaški napredek in pa tudi strelski napredek. Prostor za izboljšave je, a za to bo potrebno še veliko garanja. Želim si, da bi dosegel nivo od katerega se da živeti, tako da eden od ciljev je, zaposlitev v športni enoti vojske, a to je pogojeno z rezultati. Vsaka tekma je nova priložnost na kateri strmim predvsem k najboljši možni izvedbi, in ko ti to uspeva pogosto potem se lahko začnemo pogovarjati o dobrih rezultatih.

Hvala za vse odgovore in vse dobro želim na prihodnjih tekmah.

M.D.